V prejšnjem članku naše zakonodajalske serije smo obravnavali prijetnejše plati delovnega razmerja – letni dopust in regres. V uredništvu naše platforme pa se zavedamo, da življenje ni vedno predvidljivo. Bolezni in poškodbe so neizogiben del vsakdana in v takšnih trenutkih je ključnega pomena, da poznate svoje pravice, ki jih zajema bolniška odsotnost.
Ko zdravje zataji, se pogosto pojavijo skrbi: Koliko nižja bo moja plača? Ali me lahko delodajalec preverja na domu? Kaj se zgodi, če se poškodujem na delovnem mestu? Za vas smo pripravili podroben vodič, v katerem bomo razjasnili vsa ključna vprašanja glede bolniške odsotnosti (bolniškega staleža), nadomestil in varstva pri delu. Zato vam predstavljamo pravila, ki jih morate poznati, da boste v času bolezni brezskrbno okrevali.
1. Prvi koraki, ko zbolite: Obveščanje in e-Bolniški list (eBOL)
Če zjutraj ugotovite, da zaradi bolezni ne morete na delo, je vaša prva in najpomembnejša dolžnost pravočasno obveščanje delodajalca. Zakonodaja in interni pravilniki podjetij običajno zahtevajo, da delodajalca obvestite čim prej, najkasneje pa do začetka vaše predvidene delovne izmene. Neopravičen izostanek z dela je namreč lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Druga pomembna sprememba, ki nam je v zadnjih letih močno olajšala življenje, je digitalizacija. Za vas imamo dobro novico: prenašanje zelenih papirnatih obrazcev od zdravnika do delodajalca je preteklost! Osebni zdravnik vam bo izdal elektronski bolniški list (eBOL). Vaš delodajalec do njega dostopa neposredno prek sistema SPOT (Slovenska poslovna točka). Vaša naloga je le, da pravočasno pokličete ambulanto in si stalež uradno odprete. Za sporočanje osebnemu zdravniku oziroma osebni zdravnici imate 3 dni časa. Zdravnik lahko odpre stalež za največ 3 dni nazaj (232. člen Pravil OZZ), drugače lahko ostanete brez nadomestila plače.
2. Bolniška in nadomestilo plače: Kdo plača in koliko?
To je področje, ki povzroča največ zmede. Ko ste na bolniški, ne prejemate redne plače, temveč nadomestilo plače. Višina tega nadomestila in pa to, kdo ga financira, sta odvisna od razloga vaše odsotnosti.
Kdo krije stroške bolniške odsotnosti?
- Delodajalec: V večini primerov stroške prvih 30 delovnih dni bolniške odsotnosti (zaradi iste bolezni ali poškodbe izven dela) krije delodajalec iz lastnih sredstev. (Opomba: Zakonodaja se na tem področju pogosto spreminja, a trenutno velja pravilo 30 dni).
- ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije): Od 31. delovnega dneva dalje gre vaša bolniška odsotnost v breme ZZZS. ZZZS pa stroške krije že od prvega dne, če gre za nego bolnega družinskega člana (npr. bolniška za otroka) ali v primeru izolacije/karantene po odločbi.
Kolikšno bo vaše izplačilo? Znesek nadomestila se obračuna v odstotkih od vaše osnove (običajno je to povprečna plača preteklih mesecev). Osnovna pravila za odstotke so:
- 80% osnove: Za bolezen ali poškodbo izven dela ter za nego družinskega člana.
- 100% osnove: Za poklicno bolezen, poškodbo pri delu, darovanje krvi, tkiv ali organov.
Zato vam svetujemo, da pri pregledu plačilne liste za mesec, ko ste bili bolni, natančno preverite postavko “nadomestilo za čas bolniške odsotnosti”.
Tukaj lahko preverite aktualne uradne informacije o uveljavljanju pravice do nadomestila plače.
3. Pravila gibanja: Ali lahko med bolniško greste v trgovino?
Zloraba bolniškega staleža je resen prekršek. V času bolniške odsotnosti se od vas pričakuje, da se ravnate po navodilih zdravnika in storite vse za čim hitrejše okrevanje.
Najpogostejša zmota nekaterih je, da bolniška odsotnost pomeni “prosti čas”. Pravila so stroga:
- Ne smete zapuščati kraja bivanja, razen če gre za obisk zdravnika ali terapije.
- Če živite sami in nimate nikogar, ki bi vam prinesel hrano ali zdravila, morate za odhod v trgovino ali lekarno pridobiti izrecno dovoljenje osebnega zdravnika, ki mora biti zabeleženo v vašem zdravstvenem kartonu.
- Prepovedano je opravljati pridobitno delo (npr. “fušati” ali pomagati pri prijatelju na gradbišču) ali oditi na dopust/potovanje.
Kontrola bolniškega staleža Delodajalci imajo pravico preveriti, ali se držite pravil. Pogosto za to najamejo specializirane detektivske agencije. Če detektiv ugotovi, da med bolniško zaradi težav s hrbtenico prekopavate vrt ali pijete kavo v bližnjem lokalu, je to razlog za takojšnjo izredno odpoved delovnega razmerja! Prav tako lahko nadzor na domu izvedejo laični kontrolorji ZZZS, če je vaša bolniška v njihovem bremenu.
4. Varstvo in zdravje pri delu: Preventiva pred kurativo
Da bi do bolniških odsotnosti prihajalo v čim manjši meri, slovenski Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalcem nalaga stroge preventivne obveznosti.
Za vas smo izpostavili dve ključni pravici, ki vam pripadata brezplačno:
- Predhodni in obdobni zdravniški pregledi: Preden sploh začnete z delom, vas mora delodajalec poslati na zdravniški pregled (na medicino dela), kjer zdravnik potrdi, da ste sposobni opravljati specifične naloge vašega delovnega mesta. Te preglede je treba redno obnavljati. Celoten strošek pregleda krije delodajalec.
- Usposabljanje za varno delo: Ob nastopu dela, premestitvi ali uvajanju nove opreme vas mora delodajalec usposobiti za varno opravljanje dela in vas seznaniti s požarno varnostjo.
Če se na delovnem mestu kljub temu poškodujete (ker npr. stroj ni imel varovala), mora delodajalec dogodek takoj prijaviti Inšpektoratu RS za delo, vi pa ste, kot omenjeno, upravičeni do 100% nadomestila plače.
Zavedamo se, da je branje zakonov ob povišani telesni temperaturi zadnja stvar, ki si jo želite. Zato upamo, da vam bo ta povzetek služil kot hiter rešilni jopič, ko ga boste potrebovali. Svoje zdravje vedno postavite na prvo mesto, hkrati pa spoštujte pravila igre, ki jih prinaša bolniška odsotnost.
V našem naslednjem in hkrati zadnjem članku te serije pa se bomo dotaknili teme, ki pogosto prinaša stres, a je naraven del karierne poti: Prenehanje delovnega razmerja. Podrobno bomo razložili razlike med redno in izredno odpovedjo, odpovedne roke ter kdaj vam pripada odpravnina. Veliko zdravja vam želimo!
Ali lahko dobim odpoved, medtem ko sem na bolniški?
Da in ne. Delodajalec vam ne sme podati redne odpovedi izključno zato, ker ste zboleli (bolezen ni krivdni razlog). Vendar pa vas bolniška odsotnost ne ščiti pred odpovedjo iz poslovnega razloga (npr. ukinitev oddelka ali stečaj podjetja). Če dobite odpoved iz poslovnega razloga med bolniško, vam delovno razmerje preneha šele z dnem vrnitve na delo oziroma najkasneje po preteku 6 mesecev.
Ali moram delodajalcu povedati, za katero bolezen gre (kakšna je moja diagnoza)?
Ne. Podatek o vaši diagnozi je strogo zaupne narave. Delodajalcu morate sporočiti le, da ste v bolniškem staležu in predviden čas trajanja odsotnosti. Na e-bolniškem listu, ki ga vidi delodajalec, je naveden le razlog (npr. bolezen, poškodba pri delu, nega), ne pa specifična zdravstvena diagnoza.
Delodajalec zahteva, da sam plačam predhodni zdravniški pregled pred zaposlitvijo. Ali je to prav?
Ne, to je v nasprotju z zakonom. Zakon o varnosti in zdravju pri delu izrecno določa, da stroške vseh zdravstvenih pregledov (predhodnih in obdobnih) v celoti krije delodajalec. Teh stroškov delodajalec ne sme prevaliti na delavca, niti vam jih ne sme odtegniti od prve plače.
Kako je plačana bolniška, če ostanem doma zaradi bolnega otroka?
Bolniška odsotnost zaradi nege ožjega družinskega člana (najpogosteje otroka) se obračuna v višini 80% osnove. Ključna razlika pa je v tem, da gre to nadomestilo že od prvega dne neposredno v breme ZZZS in ne v breme vašega delodajalca, čeprav vam ga delodajalec izplača skupaj s plačo (in nato dobi povrnjeno).
