V preteklih tednih smo vas v uredništvu naše platforme popeljali skozi celoten življenjski cikel vaše zaposlitve. Začeli smo s pastmi pri podpisu pogodbe o zaposlitvi, razvozlali smo vašo plačilno listo, razložili pravila glede letnega dopusta in regresa ter se poglobili v pravice med bolniško odsotnostjo.
Vsaka zgodba pa se enkrat konča. Ne glede na to, ali ste našli boljšo karierno priložnost in odhajate sami, ali pa vas je doletela nepričakovana odpoved, je prenehanje delovnega razmerja pogosto stresno obdobje. Ker se zavedamo, da v takšnih trenutkih potrebujete jasne in zanesljive informacije, smo za vas pripravili podroben pregled zakonodaje na tem področju. Zato vam predstavljamo vse, kar morate vedeti o odpovedih, odpovednih rokih in tisti najbolj iskani besedi – odpravnini.
1. Načini prenehanja delovnega razmerja
Slovenski Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) strogo določa, kako se lahko pogodba o zaposlitvi prekine. Največja napaka, ki jo delavci in delodajalci naredijo, je mešanje različnih vrst odpovedi, saj ima vsaka popolnoma drugačne finančne in pravne posledice.
A) Sporazumna razveljavitev pogodbe: Kot pove že ime, gre za obojestranski dogovor. Delavec in delodajalec se pisno sporazumeta, da bosta prekinila sodelovanje na točno določen dan.
- Pazljivo: Če podpišete sporazumno prekinitev delovnega razmerja, nimate pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) in vam po zakonu odpravnina ne pripada (razen če se v samem sporazumu izrecno dogovorite za finančno nadomestilo).
B) Redna odpoved: Pri redni odpovedi ena stran (delavec ali delodajalec) enostransko prekine pogodbo, pri čemer mora upoštevati zakonsko ali pogodbeno določen odpovedni rok.
- Če odpoved poda delavec: Razloga vam ni treba navajati. Preprosto podate pisno izjavo, da prekinjate delovno razmerje.
- Če odpoved poda delodajalec: Delodajalec mora imeti utemeljen razlog. Zakon pozna poslovni razlog (npr. ukinitev delovnega mesta, zmanjšanje obsega dela), razlog nesposobnosti (delavec ne dosega pričakovanih rezultatov) ali krivdni razlog (delavec krši pogodbene obveznosti).
C) Izredna prekinitev delovnega razmerja: To je “jedrska opcija” v delovni zakonodaji. Poda se lahko le ob izjemno hudih kršitvah, pri katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče niti do izteka odpovednega roka. Pri izredni odpovedi ni odpovednega roka – pogodba se prekine takoj. To lahko stori delodajalec (npr. če delavec krade ali se neopravičeno ne zglasi na delo) ali pa delavec (npr. če mu delodajalec več kot dva meseca ne izplača plače).
2. Odpovedni roki: Koliko časa morate še ostati?
Odpovedni rok je čas od vročitve pisne odpovedi do dejanskega zadnjega dneva vaše zaposlitve. Namenjen je temu, da si delavec v tem času poišče novo službo oziroma, da delodajalec najde zamenjavo.
Trajanje roka je odvisno od tega, kdo podaja prekinitev delovnega razmerja in kako dolgo ste zaposleni pri delodajalcu:
- Če redno odpoved podate vi (delavec): Po ZDR-1 je minimalni odpovedni rok 15 dni (če ste zaposleni do enega leta) in 30 dni (če ste zaposleni več kot eno leto). Pogodba o zaposlitvi pa lahko določa daljši rok, a ta ne sme biti daljši od 60 dni!
- Če odpoved poda delodajalec (poslovni razlog ali nesposobnost): Rok se podaljšuje glede na vašo delovno dobo pri tem delodajalcu. Začne se pri 15 dneh (za dobo do 1 leta), naraste na 30 dni (za dobo nad 1 letom) in se nato za vsako nadaljnje leto povečuje za dva dneva, vse do maksimalno 60 dni (oziroma 80 dni, če to določa kolektivna pogodba).
Nasvet: Z delodajalcem se lahko vedno poskusite dogovoriti za ustrezno skrajšanje odpovednega roka, vendar mora biti dogovor obojestranski in zapisan.
3. Odpravnina: Kdaj vam pripada?
Pravica do odpravnine je eno izmed najbolj iskanih področij delovnega prava. Pomembno si je zapomniti osnovno pravilo: odpravnina vam načeloma ne pripada, če prekinitev delovnega razmerja podate sami ali če vas odpustijo iz krivdnega razloga.
Kdaj STE upravičeni do odpravnine?
- Če vam delodajalec poda redno odpoved iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Pogoj je, da ste pri delodajalcu zaposleni več kot 1 leto.
- Če vam poteče pogodba za določen čas (z nekaterimi izjemami, npr. če zavrnete novo ustrezno pogodbo za nedoločen čas).
- Če podate izredno odpoved vi zaradi hude kršitve delodajalca (npr. neizplačilo plač).
- Ob upokojitvi (pripada vam odpravnina ob upokojitvi, običajno v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji).
Višina odpravnine pri poslovnem razlogu je odvisna od števila let vaše delovne dobe pri delodajalcu in se izračuna kot določen odstotek (20%, 25% ali 33%) vaše povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto zaposlitve.
4. Kaj pa neizrabljen dopust in regres?
Ob prenehanju delovnega razmerja se pogosto zgodi, da vam ostanejo neizrabljeni dnevi letnega dopusta. Vaša pravica je, da ta dopust porabite v času odpovednega roka (v dogovoru z delodajalcem). Če to zaradi delovnega procesa ni mogoče, vam mora delodajalec neizrabljen dopust izplačati v obliki nadomestila.
Prav tako preverite sorazmerni del regresa. Če ste zaposleni do konca junija, vam pripada natanko polovica (6/12) letnega regresa. Če vam ga je delodajalec izplačal v celoti že maja, boste morali preveč izplačan znesek vrniti.
Zaključna misel naše serije
Zakonodaja vas ščiti na vsakem koraku, vendar morate svoje pravice in obveznosti poznati predvsem sami. Ne podpisujte dokumentov v naglici, zahtevajte pisno obliko vseh dogovorov in, če ste v dvomih, poiščite pomoč pravnega strokovnjaka ali sindikata.
S tem člankom zaključujemo našo veliko serijo o delovni zakonodaji in pravicah. Upamo, da smo vam uspešno osvetlili birokratske labirinte in vas opolnomočili za vašo nadaljnjo karierno pot. Če ste pravkar zaključili vaše trenutno poglavje v službi in iščete nove izzive, smo tu za vas. Preverite nova prosta delovna mesta tukaj. V naši naslednji seriji Karierna rast pa bomo v prvem članku serije govorili o tem, kako na svojem delovnem mestu uspešno napredovati. Članek lahko preberete tukaj.
Ali imam pravico do nadomestila na Zavodu za zaposlovanje, če sam prekinem delovno razmerje?
Ne. Če prekinete delovno razmerje sami, do nadomestila za brezposelnost niste upravičeni. Prav tako niste upravičeni, če podpišete sporazumno prekinitev ali če ste odpuščeni iz krivdnega razloga. Nadomestilo vam pripada, če izgubite delo brez svoje krivde (npr. poslovni razlog, iztek pogodbe za določen čas).
Ali lahko med odpovednim rokom koristim bolniško?
Da. Če med odpovednim rokom zbolite, imate pravico do bolniškega staleža in nadomestila plače. Vendar pa bolniška odsotnost načeloma ne podaljša odpovednega roka, razen v specifičnih primerih ali ob medsebojnem dogovoru. Ob izteku odpovednega roka vam delovno razmerje preneha, tudi če ste še vedno na bolniški.
Delodajalec mi želi prekiniti delovno razmerje, a zahteva, da podpišem ‘sporazumno’. Kaj naj storim?
Nikoli ne podpisujte sporazumne odpovedi, če se z njo ne strinjate! Delodajalci včasih to ponudijo, da se izognejo plačilu odpravnine ali dokazovanju poslovnega razloga. Če vas želi delodajalec odpustiti, naj vam vroči redno odpoved iz poslovnega razloga, kar vam bo zagotovilo odpravnino in nadomestilo na Zavodu.
Ali je ustna prekinitev delovnega razmerja veljavna?
Ne, slovenska zakonodaja zahteva, da mora biti vsaka prekinitev delovnega razmerja (tako s strani delavca kot delodajalca) obvezno podana v pisni obliki. Ustna izjava nima nobenih pravnih učinkov in delovno razmerje se nadaljuje.
