Dobrodošli v tretjem delu naše obsežne karierne serije za mlade iskalce zaposlitve. Danes nas čakajo naslednje aktualne teme: Pripravništvo, študijska praksa in poskusna doba. V prejšnjih dveh člankih smo vas naučili, kako strateško izkoristiti študentsko delo in kako sestaviti prepričljiv življenjepis, četudi vam primanjkuje formalnih izkušenj. Recimo, da ste naša navodila uspešno upoštevali. Ustvarili ste popoln profil na platformi zrihti.si, na razgovoru ste jih navdušili in končno prejeli tisti težko pričakovani e-mail: »Čestitamo, izbrani ste bili za trimesečno pripravništvo / poskusno dobo.«
Vendar pa se tukaj vaše delo šele zares začne. V našem uredništvu opažamo, da se mnogi mladi na tej točki prehitro sprostijo. To, da so bili izbrani za pripravništvo, prakso ali začetek poskusne dobe vidijo kot dosežen cilj, čeprav gre v resnici zgolj šele za začetek zelo intenzivnega in izredno dolgega zaposlitvenega razgovora. Poskusna doba (ki običajno traja od enega do šestih mesecev) je obdobje, v katerem bo pod drobnogledom vaša delovna etika, vaše sposobnosti učenja in vaše usklajevanje z ekipo in sodelavci.
Da se vaša zgodba v podjetju po izteku teh nekaj mesecev ne bi zaključila z vljudnim stiskom roke in slovesom, smo za vas pripravili ultimativni vodič. Odkrivamo vam preizkušene in konkretne strategije, kako uspešno krmariti skozi prve mesece v novem podjetju, kako proaktivno preseči pričakovanja nadrejenih in kako si z gotovostjo zagotoviti podpis tiste prave, dolgoročne pogodbe o zaposlitvi.
Pravi odnos že od prvega dne: Proaktivnost
Največja in tudi najpogostejša napaka, ki jo mladi kandidati storijo v prvih tednih pripravništva, prakse ali poskusne dobe, je pasivnost. Ker so vajeni akademskega okolja, kjer jim profesorji natančno predpišejo literaturo in datume izpitov, podobno strukturo pričakujejo tudi v podjetju. Mislijo, da je njihova edina naloga, da sedijo za mizo in čakajo, da jim mentor dodeli naslednjo nalogo.
Mi vam močno svetujemo, da to miselnost takoj opustite. V sodobnem in hitro rastočem podjetju so vsi zaposleni, vključno z vašim mentorjem, izjemno zaposleni in jim primanjkuje časa za dodatne zadatke. Ne morejo vas ves čas držati za roko. Če ste svojo nalogo končali pred rokom, se nikar ne zatecite k brskanju po telefonu ali brezciljnemu gledanju v zaslon. Vaš proaktivni odziv mora biti takojšen. Pristopite k mentorju ali sodelavcu in recite: »Svojo analizo sem zaključil in poslal v pregled. Opazil sem, da trenutno pripravljate materiale za prihajajočo kampanjo. Ali lahko prevzamem iskanje referenčnih fotografij ali urejanje baze podatkov, da vam olajšam delo?«
S takšnim pristopom ne dokazujete le svoje delovne vneme, temveč delodajalcu pošiljate močno psihološko sporočilo: Nisem tukaj, da bi vam jemal čas, tukaj sem, da rešujem vaše probleme in razbremenjujem ekipo. Da poskusna doba resnično predstavlja vašo največjo priložnost, potrjujejo tudi podatki združenja NACE, katerih letne raziskave o zaposlovanju mladih talentov kažejo, da se skoraj 60 odstotkov vseh uradnih pripravništev in praks zaključi s ponudbo za redno zaposlitev za nedoločen čas.
Umetnost postavljanja vprašanj: Pravilo 15 minut
Kot novinec, praktikant ali oseba na poskusni dobi boste imeli ogromno vprašanj. To je popolnoma normalno in delodajalci od vas pričakujejo, da boste spraševali. Vendar pa v našem uredništvu pogosto slišimo povratne informacije delodajalcev, ki jih moti način, kako novinci postavljajo vprašanja. Nenehno motenje mentorja pri delu vsakih par minut zaradi manjših tehničnih nejasnosti hitro postane moteče in kaže na pomanjkanje samostojnosti.
Da bi se temu izognili, vam predstavljamo zlato pravilo 15 minut. Ko trčite ob oviro ali problem, ki ga ne znate rešiti (na primer, ne veste, kako v podjetniškem CRM sistemu generirati določeno poročilo), se ne obrnite takoj k sodelavcu. Vzemite si natanko 15 minut, da poskusite rešitev poiskati sami. Prebrskajte interne priročnike, uporabite iskalnik Google ali umetno inteligenco, preglejte pretekla poročila. Če po 15 minutah aktivnega truda problema ne rešite, potem obvezno prosite za pomoč. S tem preprečite, da bi preveč časa izgubili z ugibanjem, hkrati pa mentorju pokažete, da ste najprej poskusili sami. Naj vsako pripravništvo služi vašim dolgoročnim kariernim ciljem.
Še boljša strategija je združevanje vprašanj. Namesto petih posamičnih prekinitev v enem dopoldnevu, si vprašanja zapisujte v beležko. Ko se mentorju sprosti čas ali ko imate določen dnevni sestanek, mu zastavite vsa vprašanja hkrati. Predvsem pa pri postavljanju kompleksnejših vprašanj vedno ponudite tudi svojo rešitev. Namesto: »Kaj naj naredim s to nezadovoljno stranko?«, vprašajte: »Stranka se pritožuje nad rokom dostave produkta/storitve. Razmišljal/a sem, da bi ji ponudil/a 10-odstotni popust pri naslednjem nakupu in se ji osebno opravičil/a po telefonu. Ali se vam zdi to primeren pristop?« To je nadvse uporaben in cenjen pristop, kjer nadrejenemu ne prinesete le problema, ampak tudi predlog rešitve v potrditev.
Preseganje pričakovanj: Iskanje in odpravljanje “slepih peg” podjetja
Če želite, da bo vaša pogodba po koncu poskusne dobe podaljšana za nedoločen čas, zgolj dobro opravljanje dodeljenih nalog pogosto ni dovolj. Dodeljene naloge so vaš minimum. Da bi resnično izstopali med vsemi ostalimi konkurenti, morate identificirati in rešiti (oziroma vsaj poskusiti rešiti) tiste drobne težave v podjetju, s katerimi se nihče drug nima časa ukvarjati. Imenujemo jih “slepe pege” podjetja.
V vsakem podjetju ali oddelku obstajajo zastareli procesi. Morda ekipa še vedno ročno prepisuje kontakte iz enega Excelovega dokumenta v drugega. Morda je baza fotografij na skupnem disku popolnoma neurejena in vsi zaposleni vsak dan izgubljajo dragocene minute z iskanjem pravih datotek. Kot novinec imate prednost sveže perspektive.
Če opazite takšno pomanjkljivost, prevzemite iniciativo. V svojem prostem času med nalogami uredite strukturo map na disku ali pa poiščite brezplačno rešitev za avtomatizacijo prepisovanja podatkov. Ko mentorju predstavite rešitev, ki prihrani čas celotni ekipi, ste v tistem trenutku iz statusa “začasnega praktikanta” prešli v status “nepogrešljivega člana ekipe”. Zaposleni bodo začeli razmišljati: »Kako smo sploh lahko delali preden je on/ona prišel/la k nam?« in na takšen način se lahko pripravništvo kaj kmalu prelevi v redno zaposlitev.
Kulturna asimilacija in upravljanje s povratnimi informacijami
Marsikatero pripravništvo pa se ne konča z redno zaposlitvijo. Zakaj? Ne zaradi pomanjkanja strokovnega znanja, temveč zaradi slabega kulturnega ujemanja. Medosebni odnosi na delovnem mestu so ključni. Mi vam močno svetujemo, da se že v prvem tednu začnete aktivno vključevati v socialno dinamiko pisarne. Pojdite s sodelavci na malico, sodelujte v neformalnih pogovorih ob kavnem avtomatu in se udeležite morebitnih “teambuilding” aktivnosti po službi. Zgradite si mrežo zaveznikov znotraj podjetja.
Drugi kritični element kulturne asimilacije je vaše sprejemanje kritike. V času uvajanja boste neizogibno delali napake. Vaši dokumenti bodo vrnjeni z rdečimi popravki, vaše kode bodo zavrnjene, vaše ideje na sestankih morda ne bodo sprejete. Največja napaka je, da to vzamete osebno in zavzamete obrambno držo.
Ko prejmete negativno povratno informacijo, bodite profesionalni. Zahvalite se za usmeritev, prosite za dodatna pojasnila, če česa ne razumete, in – kar je najpomembneje – poskrbite, da iste napake ne ponovite dvakrat. Prav tako ne čakajte le na uradna ocenjevalna obdobja (npr. pogovor po treh mesecih). Po prvem mesecu dela sami proaktivno povabite mentorja na kratko, 15-minutno kavo in ga vprašajte: »Kako ste zaenkrat zadovoljni z mojim delom in na katerih področjih bi po vašem mnenju moral najbolj izboljšati svoje kompetence, da bi ekipi prinesel še večjo vrednost?« To kaže na izjemno stopnjo osebne zrelosti in da ste pripravljeni na redno zaposlitev in ne le na pripravništvo.
Kako pomembno je v resnici to medosebno ujemanje, dokazuje tudi obsežno poročilo LinkedIn Global Talent Trends, ki razkriva, da kar 89 odstotkov kadrovikov ugotavlja, da se pri neuspešnih novih zaposlitvah glavni razlog ne skriva v pomanjkanju tehničnega znanja, temveč izključno v pomanjkanju ključnih mehkih veščin in nezmožnosti vključitve v kulturo podjetja.
Zaključna faza: Kako proaktivno in suvereno prositi za redno zaposlitev
Približuje se konec vašega poskusne dobe ali pripravništva. Odlično ste se vklopili v ekipo, rešili ste več pomembnih nalog in dobili pozitivne povratne informacije. Kljub temu vam delodajalec še ni omenil dolgoročne pogodbe. Kaj storiti?
Na naši platformi vas učimo, da svoje kariere nikoli ne prepuščate naključju. Ne čakajte do zadnjega dneva in ne upajte v tišini, da bo šef pristopil k vam z novo pogodbo. Približno tri do štiri tedne pred uradnim iztekom poskusne dobe uradno zaprosite nadrejenega za sestanek.
Na ta sestanek pridite maksimalno pripravljeni. S seboj prinesite svoj t.i. “dokument dosežkov” – enostranski povzetek vsega, kar ste v teh mesecih dosegli. Pripravite strukturiran zagovor. Sestanek začnite pozitivno: »Zelo sem užival v zadnjih treh mesecih sodelovanja z vašo ekipo. Ponosen sem na projekt X, ki smo ga uspešno zaključili, in na to, da mi je uspelo optimizirati proces Y. Svoje delo bi si močno želel/a nadaljevati v okviru dolgoročne zaposlitve pri vas, saj vidim ogromno potenciala pri prihajajočih projektih, kjer lahko še naprej prispevam z svojim znanjem. Kakšne so možnosti za podaljšanje našega sodelovanja v redno zaposlitev?«
Takšen neposreden, profesionalen in na rezultatih temelječ pristop delodajalcu izjemno olajša odločitev. Ponudili ste mu logične, poslovne argumente, zakaj se mu vas splača obdržati.
Za zaključek
Prehod iz pripravnika ali novinca na poskusni dobi do redno zaposlenega in cenjenega strokovnjaka zahteva veliko več kot le izpolnjevanje osnovnih delovnih nalog. Zahteva strateško razmišljanje, izjemno prilagodljivost in proaktiven pristop k reševanju problemov podjetja. Če boste upoštevali strategije, ki smo vam jih predstavili, boste za delodajalca postali tako dragoceni, da si vašega odhoda preprosto ne bodo mogli privoščiti. In pripravništvo bo postalo vaša prva redna zaposlitev za nedoločen čas.
V našem naslednjem, četrtem članku te serije pa se bomo dotaknili veščine, ki je ključna tako znotraj podjetja kot izven njega. Temeljito bomo obdelali mreženje za začetnike ter vam razkrili, kako zgraditi močno mrežo profesionalnih poznanstev, četudi trenutno nimate občutka, da kogarkoli “pomembnega” sploh poznate. Ostanite z nami, medtem pa preverite odprta delovna mesta na naši platformi!
Kakšna je razlika med neplačanim pripravništvom in študijsko prakso v Sloveniji?
Študijska praksa je običajno obvezen del visokošolskega ali univerzitetnega študijskega programa in je zakonsko pogosto neplačana (študent dobi le povrnjen prevoz in malico), saj je njen primarni namen izobraževalni. Neplačano pripravništvo zunaj okvirov obvezne študijske prakse (ko je oseba že diplomirala) pa je v slovenski zakonodaji in na prostem trgu dela načeloma sporno oziroma nezakonito. Delodajalec mora za opravljeno delo, ki ima elemente delovnega razmerja, po zakonu izplačati vsaj minimalno plačo ali ustrezno urno postavko.
Kaj naj storim, če mi med poskusno dobo ali prakso ne dajo nobenih konkretnih zadolžitev in mi je ves čas dolgčas?
To je žal precej pogost scenarij, ki nastane zaradi slabe organizacije delodajalca. Ne smete pa obsedeti križem rok in zgolj čakati, da mine osem ur. Vzemite stvari v svoje roke. Najprej vljudno opozorite mentorja, da imate proste kapacitete. Če nima časa za vas, proaktivno preglejte arhiv podjetja, analizirajte njihove pretekle projekte, ponudite pomoč drugim sodelavcem ali pa sami predlagajte nov projekt (npr. pripravo analize trga, posodobitev objav na socialnih omrežjih ali analizo konkurence), ki bi bil lahko koristen za ekipo.
Naredil/a sem ogromno napako, ki je podjetje stala določen znesek denarja ali časa. Ali to avtomatsko pomeni, da mi ne bodo podaljšali pogodbe?
Ne nujno. Delodajalci se zavedajo, da se med uvajanjem dogajajo napake. Ključen ni sam dogodek napake, temveč vaša reakcija nanjo. Najslabše, kar lahko storite, je prikrivanje ali prelaganje krivde na druge. Napako takoj in transparentno priznajte mentorju. Prevzemite popolno odgovornost, razložite, zakaj se je zgodila, in nemudoma predstavite konkreten načrt, kako jo boste popravili ter kaj boste implementirali v svoj proces, da se ta ista napaka ne bo več nikoli ponovila. Zrelost pri reševanju lastnih napak lahko na koncu celo pozitivno vpliva na vašo oceno.
Kdaj je pravi čas, da v času poskusne dobe načnem pogovor o višini plače za redno zaposlitev?
Pogajanja o fiksni plači za nedoločen čas bi v idealnem primeru morala biti vsaj okvirno dorečena že pred samim začetkom poskusne dobe. Če pa se o konkretnih številkah niste pogovarjali, je najboljši čas za to na vašem zadnjem uradnem ocenjevalnem sestanku – približno tri tedne pred iztekom poskusne dobe, ko proaktivno zaprosite za podaljšanje pogodbe (kot smo opisali v zadnjem poglavju). Ko vam delodajalec potrdi, da so z vašim delom zadovoljni in vas želijo obdržati, je to vaš idealni trenutek, da odprete pogajanja o finančnem vrednotenju vašega dela.
