Dobrodošli v velikem finalu naše petdelne serije o samostojni poti in svobodnih poklicih. V preteklih tednih smo vas na platformi zrihti.si popeljali skozi celoten proces preobrazbe iz redne zaposlitve do samostojne poti. Naučili smo vas, kako varno preiti iz redne službe v popoldanski s.p., kako matematično natančno določiti svojo ceno (urno postavko ali ceno za projekt) ter kako zgraditi vrhunski portfelj, ki samodejno privablja nove naročnike.
Če ste sledili našim nasvetom, ste verjetno že uspešno pridobili svoje prve prave stranke in okusili tisto pravo, opojno svobodo, ki jo prinaša podjetništvo. Se nam pa zdi zelo pomembno, da za zaključek te serije omenimo še par vidikov samostojne poti, na katere marsikdo v začetni podjetniški evforiji preprosto pozabi: Kako si prilagoditi življenjski stil glede na nestalni dohodek ter kako izgledata dopust in pa bolniška za s.p.?
Ko navdušenje prvih zaslužkov mine, vsak freelancer prej ali slej trči ob kruto realnost poslovanja. Kaj se zgodi, ko vam stranka zamuja s plačilom za 60 dni? Kako greste na morje, ne da bi ob tem bankrotirali? In kaj storiti, ko vas preprosto položi v posteljo huda gripa in vaš čaka bolniška za s.p.? Za vas smo pripravili pripraven vodič po najpogostejših izzivih samostojnega podjetništva.
1. Upravljanje z nestalnim dohodkom
Ko ste redno zaposleni, je vaš mesečni prihodek zagotovljen in reden. Vsak mesec na točno določen dan dobite nakazilo in točno veste, koliko lahko zapravite. V svetu svobodnjakov pa je zgodba nekoliko drugačna. Januarja lahko sklenete tri velike pogodbe oziroma projekte in zaslužite 5.000 evrov, februarja in marca pa se trg popolnoma ustavi in na vaš račun ne kapne niti en samcat euro.
Največja napaka, ki jo lahko naredijo začetniki, je, da svoj življenjski slog takoj prilagodijo tistemu “rekordnemu” mesecu. Ko pride sušno obdobje (in to pride za vsakogar), pa se znajdejo v hudih dolgovih, saj obvezni prispevki državi in ostale položnice žal takrat ne počakajo.
Mi vam močno svetujemo, da takoj ob odprtju s.p.-ja uvedete sistem “izplačevanja lastne fiksne plače”.
- Celoten zaslužek od strank, ki ga pridobite tekom meseca, naj se steka na vaš poslovni račun.
- Zberite in izračunajte svoje povprečne mesečne življenjske stroške (najemnina, stroški vozila, hrana, položnice, prispevki itd.). Dodajte še cca 20 % za izredne osebne želje.
- Na točno določen dan v mesecu si s poslovnega na svoj osebni račun nakažite samo ta fiksni znesek.
- Tudi če ste tisti mesec zaslužili trikrat več, višek pustite na poslovnem računu. Ta presežek se bo nabiral in ustvaril vaš “hranilnik”, iz katerega si boste brez stresa izplačali svojo fiksno plačo v tistih mesecih, ko posla ne bo.
2. Kako kot s.p. priti do “plačanega” dopusta
Ena največjih ironij samostojnega dela je ta, da imate zakonsko pravico vzeti dopust, kadar koli želite, v praksi pa si ga freelancerji zelo redko privoščijo. Razlog je preprost: ko ne delate, ne služite. Še huje – tudi ko ste 14 dni na plaži z ugasnjenim prenosnikom, vaši fiksni stroški in prispevki za s.p. tečejo dalje. Dopust vas torej stane dvakratno (izgubljen zaslužek in tekoči stroški).
Da bi si kot svobodnjak lahko organizirali zares plačan dopust, morate nanj misliti že takrat, ko določate svojo urno postavko. Logika je sledeča: V letu je 12 mesecev. Če želite biti 4 tedne na dopustu (kar je standard v rednih službah), to pomeni, da boste dejansko delali in strankam zaračunavali le 11 mesecev v letu. Vaš ciljni letni prihodek morate torej zaslužiti v 11 mesecih, ne v dvanajstih.
Za vas smo pripravili preprost sistem:
- Ob vsakem prejetem plačilu računa avtomatsko vzemite 8 do 10 % zneska in ga nakažite na ločen varčevalni podračun, imenovan recimo: “Dopust in regres”.
- Ko pride poletje, si iz tega podračuna izplačajte svoj lastni “regres”, s katerim boste pokrili izpad dohodka in plačilo prispevkov za tisti mesec, ko ne boste opravljali svoje dejavnosti.
- Komunikacija z naročniki: Vsaj 30 dni pred odhodom na dopust svojim rednim strankam pošljite prijazen e-mail. Sporočite jim točne datume svoje odsotnosti in jih prosite, naj vam vse nujne naloge pošljejo prej, da jih pravočasno zaključite. Pravi profesionalci nikoli ne “izginejo” čez noč.
3. Kako izgleda bolniška za s.p.
Bolniška za s.p. je verjetno en izmed najbolj tveganih aspektov samostojnega podjetništva pri nas. V redni službi, če zbolite, pokličete šefa, ostanete v postelji, konec meseca pa še vedno dobite plačo. Pri samostojnem delu pa ste prepuščeni sami sebi.
Zakonodaja določa, da ste kot samostojni podjetnik za prvih 30 delovnih dni bolniške odsotnosti finančno odgovorni popolnoma sami. Država (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) prevzame plačilo nadomestila in prispevkov šele od 31. delovnega dne dalje. Ko v našem uredništvu skupaj z uporabniki raziskujemo, kako v praksi deluje bolniška za s.p., hitro ugotovimo, da je sistem zasnovan precej strogo. Za razliko od klasične zaposlitve, kjer stroške prvih tednov bolezni krije delodajalec, bolniška za s.p. v prvih 30 dneh pomeni stoodstotni izpad dohodka, obveznost plačevanja mesečnih prispevkov pa kljub vaši nezmožnosti za delo ostaja nespremenjena.
Kaj to pomeni v praksi? Predstavljajte si, da ste profesionalni napovedovalec na radiu in čez noč izgubite glas zaradi hude angine. Ali pa ste grafični oblikovalec, ki si pri smučanju zlomi roko. Delo se v trenutku ustavi za tri tedne. Ne le, da v tem času ne boste zaslužili ničesar, še vedno boste morali plačati okoli 650 evrov socialnih prispevkov plus davek.
Zaščitite se lahko na tri načine:
- Zdravstveni fond: Na poslovnem računu morate imeti nujno vedno prihranjen znesek v višini vsaj dveh mesečnih prispevkov (in davkov), rezerviran izključno za nepredvidene zdravstvene težave.
- Dodatna zavarovanja: Preverite ponudbe komercialnih zavarovalnic, ki ponujajo “zavarovanje izpada dohodka za samozaposlene”. Ta zavarovanja vam ob predložitvi zdravniškega potrdila izplačajo dnevno nadomestilo že od prvega dneva bolezni dalje.
- Mreža sodelavcev: Zgradite si mrežo zaupanja vrednih kolegov. Če hudo zbolite in imate s stranko podpisan strog rok oddaje, lahko projekt (po dogovoru z naročnikom) začasno predate vašemu kolegu. Bolje je, da denar zasluži vaš kolega, kot pa da zaradi zamude trajno uničite odnos z dobro stranko.
Bolniška za s.p. je lahko zelo stresen del samostojnega podjetništva, vendar verjamemo, da se s temi nasveti da omiliti še tako neprijetno izkušnjo in olajšati posledice izpada dohodka.
4. Status atipičnega davčnega zavezanca
Ko se bo vaš posel sčasoma uspešno razvijal, boste neizogibno začeli uporabljati profesionalna digitalna orodja ali pa boste našli naročnika iz druge države. Tukaj se skriva administrativna past, ki mnoge drago stane.
V določenih primerih se morate namreč pri FURS pravočasno registrirati kot atipični davčni zavezanec. Prijava v ta sistem se opravi prek obrazca DDV-P2, kar morate obvezno urediti pravočasno, torej še pred izdajo prvega računa. Registracija je obvezna v naslednjih primerih:
- Če nameravate izdajati račune za storitve davčnemu zavezancu v drugo državo članico EU.
- Če prejemate storitve od davčnega zavezanca iz katerekoli druge države, ne glede na to, ali je ta znotraj ali izven EU. Tipični primeri so plačevanje spletnega oglaševanja na platformah Facebook (Meta) in Google ali pa plačevanje provizije sistemom, kot je Air BnB.
- Če ste v tekočem koledarskem letu pri nabavi blaga znotraj Evropske unije presegli limit 10.000 evrov.
- Tretirajo se tudi tisti zavezanci, ki so v sistem DDV vključeni zaradi prodaje blaga na daljavo (spletne trgovine) v druge države EU ali opravljajo določene storitve za fizične osebe v EU (ti se morajo vključiti tudi v sistem OSS/VEM).
Kaj ta status sploh pomeni v praksi? Kot atipični davčni zavezanec boste DDV obračunali le v povezavi s tistim blagom ali storitvami, ki ste jih prejeli iz tujine, medtem ko pri poslovanju na domačem trgu (v Sloveniji) slovenskega DDV-ja še vedno ne boste zaračunavali. Izjemno pomembno je vedeti tudi, da s to registracijo ne pridobite pravice do odbitka vstopnega DDV-ja, zato vam DDV od nabav še vedno predstavlja strošek.
Če za opravljene storitve izstavljate račun v drugo državo članico EU, morate izstaviti račun brez obračunanega slovenskega DDV-ja. Na takšnem računu morate obvezno navesti svojo slovensko identifikacijsko številko (ID za DDV), ki je namenjena izključno poslovanju s tujino, in pa ID številko vašega prejemnika oziroma kupca v drugi državi EU. Mi vam strogo svetujemo, da veljavnost tuje davčne številke naročnika vedno predhodno preverite na spletni strani VIES. Poleg tega morate na račun dodati zakonsko klavzulo, da gre za obrnjeno davčno obveznost (reverse charge), saj DDV po prvem odstavku 25. člena zakona ZDDV-1 ni obračunan.
Ta status s seboj prinese redne mesečne obveznosti. Vaš računovodja (ali vi sami) bo moral davčnemu organu prek sistema eDavki vsak mesec predložiti obrazec Obračun DDV-O ter rekapitulacijsko poročilo, ki izkazuje prodajo v druge države EU. Roka za oddajo sta stroga: dokumentacijo je treba oddati najkasneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če izdajate račune v druge države EU, sicer pa do zadnjega delovnega dne v mesecu.
Mi pa vas opozarjamo na še eno pomembno zadevo. Če bo vaš promet z izdanimi računi za prodajo blaga in storitev, ki je obdavčljiva v Sloveniji, presegel 60.000 evrov (ali izjemoma 66.000 evrov), atipični status ne bo več zadostoval. Takrat boste morali obvezno postati polni DDV zavezanec, ponovno oddati vlogo (obrazec DDV-P2) in od dneva, določenega na novi odločbi FURS, začeti zaračunavati predpisan DDV vsem domačim kupcem in fizičnim osebam iz EU. Prodaja drugemu zavezancu v drugo državo EU pa obdrži pravilo poslovanja brez obračunanega DDV-ja.
Prebrati vse te izzive, pasti in tveganja je morda nekoliko zastrašujoče. Vendar pa naj vas to ne odvrne od samostojne podjetniške poti. Milijoni freelancerjev po celem svetu vsakodnevno dokazujejo, da je to najbolj izpolnjujoč način življenja in dela. Ko enkrat vzpostavite finančno disciplino, uredite svoje prihranke in razumete pravila igre, tveganja postanejo popolnoma obvladljiva.
S tem člankom uradno zaključujemo našo serijo o svobodnih poklicih in samostojni podjetniški poti. Sedaj ste oboroženi z vsem potrebnim znanjem – od izbire statusa do upravljanja z denarjem. Zdaj je čas za akcijo. Izpilite svoj profil, prijavite se na tisti projekt, ki ga že nekaj dni opazujete, in si ustvarite kariero pod svojimi lastnimi pogoji. V naši naslednji seriji pa preverite nasvete za mlade na trgu dela. Začenjamo s člankom o študentskem delu in kako iztržiti čim več kariernih kompetenc.
Imam normirani s.p., z njim poslujem uspešno, a zdaj načrtujem povečanje družine. Kako je s porodniško za podjetnice?
Kot samostojna podjetnica imate enake pravice do materinskega, očetovskega in starševskega dopusta kot redno zaposlene osebe. Zelo pomembno pa je vedeti, kako se izračuna višina vašega nadomestila. Osnova za izračun vašega porodniškega nadomestila ni vaš celotni mesečni zaslužek (vaši izstavljeni računi), temveč se nadomestilo izračuna na podlagi zneska, od katerega plačujete socialne prispevke. Ker večina podjetnikov plačuje minimalne predpisane prispevke, bo tudi vaše porodniško nadomestilo enako minimalni osnovi (kar je blizu minimalne plače).
Delam izključno za naročnike izven Slovenije in zaslužim odlično. Ali sem zaradi visokih prilivov iz tujine lahko kakorkoli kaznovan?
Ne, poslovanje s tujino je zelo zaželeno in popolnoma legalno. Biti pa morate pozorni na mejo za vstop v redni sistem DDV. Če v obdobju zadnjih 12 mesecev vaši prihodki (promet) presežejo 60.000 evrov, postanete po zakonu obvezni davčni zavezanec za DDV (ne več samo atipični). To s seboj prinese precej več birokracije in drugačen način izdajanja računov domačim strankam, kar bo vaš računovodja moral pravočasno urediti.
Stranka mi že dva meseca ni plačala za uspešno zaključen projekt. Kaj lahko storim?
Zamude s plačili so na žalost pogoste. Prvi korak je vedno profesionalna komunikacija – pogosto se račun preprosto izgubi v računovodstvu večjega podjetja. Pošljite prijazen, a odločen opomin po e-pošti. Če v 8 do 14 dneh ni odziva, pošljite uradni opomin pred izvršbo (s povratnico po navadni pošti). Če še to ne pomaga, lahko kot s.p. sprožite postopek elektronske izvršbe (e-Izvršba) na podlagi verodostojne listine (vašega izdanega računa) neposredno prek spletnega portala sodišča. Zato je pomembno, da pred pričetkom dela vedno pustite jasno elektronsko sled dogovorov in potrditev naročila.
Kako se izračuna bolniška za s.p., ko po 30 dneh stroške končno prevzame država?
Ko vaša bolniška za s.p. preide v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se višina nadomestila ne izračuna na podlagi zneskov na vaših nedavno izdanih računih. Osnova za izračun je povprečje osnov, od katerih ste plačevali prispevke v preteklem koledarskem letu. Ker večina (zlasti normiranih) podjetnikov plačuje minimalne zakonsko določene prispevke, bo tudi državno nadomestilo za bolniško odsotnost odmerjeno od te minimalne osnove. To v praksi pomeni, da bo nadomestilo najverjetneje precej nižje od vašega realnega mesečnega zaslužka, kar znova poudarja nujnost ustvarjanja lastnih finančnih rezerv.
