V našem prvem članku iz nove serije smo neposredno primerjali dva popolnoma različna vidika kariernega sveta: varno redno zaposlitev in tvegano, a svobodno pot samostojnega podjetnika. Mnogi izmed vas ste ob prebiranju o visokih fiksnih stroških in nepredvidljivih dohodkih verjetno pomislili, da podjetništvo morda le ni za vas. Vendar pa naj vam povemo, da za vstop v svet svobodnih poklicev ni treba takoj razmišljati o odpovedi in s tem tvegati svoje finančne varnosti.
Obstaja namreč zlata sredina, ki velja za najbolj varno, premišljeno in strateško pot v podjetništvo. Ta pot se imenuje popoldanski s.p. (zakonsko je to oblika samostojnega podjetnika). Če čutite v sebi podjetniško iskrico, imate specifično znanje, ki ga želite tržiti, ali pa preprosto potrebujete dodaten zaslužek za financiranje svojih ciljev, je to idealna rešitev.
Za vas smo pripravili izčrpen in strokoven vodič, v katerem bomo podrobno razčlenili, kako zakonito krmariti med zahtevami vašega trenutnega delodajalca in vašimi lastnimi strankami. Zato vam predstavljamo preverjene strategije, s katerimi boste uspešno vodili svoje prve projekte, ne da bi ob tem izgoreli ali prekršili delovno zakonodajo.
Kaj natančno je popoldanski s.p. in zakaj je finančno tako privlačen?
Popoldanski s.p. ni posebna pravna oblika podjetja, temveč gre za povsem običajnega samostojnega podjetnika, pri katerem pa je ključna razlika v plačevanju prispevkov. Osnovni in edini pogoj, da lahko odprete to obliko dejavnosti, je, da ste že zaposleni za polni delovni čas (40 ur na teden) pri drugem delodajalcu. Ker vaš delodajalec že plačuje polne prispevke za vašo socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje), vas država pri popoldanskem s.p.-ju teh prispevkov v večji meri oprosti.
V našem uredništvu to obliko pogosto poimenujemo “podjetništvo s popusti”. Namesto da bi vsak mesec državi, po zadnjih izračunih, nakazali okoli 650 evrov (kot to počnejo polni samostojni podjetniki), so vaši pavšalni prispevki za popoldanski s.p. trenutno omejeni na nekaj več kot 110 evrov mesečno (prispevek za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu). To pomeni, da je vaša točka preloma izjemno nizka. Že z enim manjšim projektom na mesec – ki ga, mimogrede, lahko najdete tudi prek naše platforme – lahko pokrijete svoje fiksne stroške, vse ostalo pa je vaš čisti dobiček.
Večina popoldanskih podjetnikov se odloči za sistem definiranja davčne osnove z normiranimi odhodki (t.i. normirani s.p.). To pomeni, da vam ni treba zbirati računov za vsako malenkost, ki bi jo kupili za opravljanje svoje dejavnosti, saj vam država avtomatsko prizna določen odstotek prihodkov kot stroške oziroma odhodke, davek (dohodnino) pa plačate le od preostanka. Ta sistem drastično poenostavi birokracijo in vam omogoča, da se osredotočite izključno na iskanje strank in opravljanje storitev.
Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula
Ena največjih pasti, v katero se lahko ujamejo podjetniki začetniki, se skriva v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). V naše uredništvo vsake toliko časa prejmemo vprašanja od podjetnikov s popoldanskim s.p.-jem, ali morajo svojemu šefu oziroma šefici sploh povedati, da popoldne delajo še za druge. Odgovor se skriva v dveh pravnih izrazih, ki ju ljudje pogosto mešajo: konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula.
Konkurenčna prepoved (ki velja med zaposlitvijo) velja avtomatsko in po zakonu za vse zaposlene, tudi če tega nimate izrecno zapisanega v pogodbi o zaposlitvi. Pomeni, da v svojem prostem času (prek popoldanskega s.p.-ja) ne smete opravljati dejavnosti, ki bi na trgu konkurirala vašemu delodajalcu. Če ste na primer dopoldne zaposleni kot programer spletnih strani v digitalni agenciji, popoldne pa prek svojega s.p.-ja izdelujete spletne strani za lastne stranke, direktno kršite zakon. To je tudi eden najpogostejših razlogov za izredno odpoved delovnega razmerja. Tako da tukaj bodite še posebej pozorni.
Konkurenčna klavzula (ki velja po prenehanju zaposlitve) pa je druga zgodba. Ta ne velja avtomatsko, temveč samo, če je izrecno in pisno dogovorjena v vaši pogodbi o zaposlitvi. Aktivira se šele, ko pri določenem delodajalcu prenehate delati. Zakaj je to pomembno za samostojne podjetnike? Če se odločite, da popoldanski s.p. spremenite v rednega in pustite službo, vas klavzula lahko omejuje, da določen čas (največ 2 leti) ne smete konkurirati vašemu bivšemu podjetju ali prevzemati njihovih strank. Vendar pozor – da je ta klavzula pravno veljavna, vam mora bivši delodajalec za čas trajanja omejitve plačevati mesečno denarno nadomestilo! Če nadomestilo v pogodbi ni navedeno, vas klavzula ne zavezuje.
Mi vam svetujemo, da k tej situaciji pristopite karseda transparentno. Na voljo imate tri varne poti:
- Opravljate popolnoma drugačno dejavnost: Če ste dopoldne računovodja, popoldne pa prek s.p.-ja izdelujete in prodajate unikatno keramiko, s tem ne konkurirate delodajalcu. V tem primeru zakonsko niste dolžni obvestiti šefa, čeprav je zaradi dobrih odnosov to priporočljivo.
- Pridobite pisno soglasje: Če želite popoldne opravljati isto dejavnost kot v službi, morate predhodno pridobiti izrecno, pisno soglasje vašega delodajalca. Če imate s svojim delodajalcem odprt odnos in zagotovite, da vaši popoldanski projekti ne bodo ciljali na iste stranke ter ne bodo vplivali na vašo jutranjo produktivnost, mnogi delodajalci to soglasje brez težav podpišejo.
- Pred preklopom na polni s.p. preverite pogodbo: Če načrtujete, da boste v prihodnosti zapustili službo in se v celoti posvetili svoji dejavnosti, pravočasno preberite svojo pogodbo o zaposlitvi. Če imate podpisano konkurenčno klavzulo, se boste morali ob odpovedi z delodajalcem o njej pisno dogovoriti (npr. da vas sporazumno razreši), v nasprotnem primeru pa upoštevati omejitve in zahtevati pripadajoče nadomestilo.
Upravljanje s časom oziroma kako ne izgoreti pri 60-urnem delovnem tednu?
Imeti redno službo in ob njej graditi lasten posel pomeni, da boste določeno obdobje delali občutno več kot vaši sodelavci, ki imajo zgolj redno zaposlitev. Organizacija časa tako postane vaša najpomembnejša veščina. Če boste vsak dan po osmih urah (ali še več) službe sedli za računalnik in poskušali delati še štiri ure, boste v nekaj mesecih popolnoma izgoreli.
Za vas smo pripravili nekaj strategij, ki jih priporočajo eni izmed naših zunanjih sodelavcev:
- Stroga časovna disciplina: Določite točne ure v tednu, ki so namenjene vašemu s.p.-ju. Na primer: vsak torek in četrtek od 17.00 do 20.00, ter ob sobotah zjutraj od 9:00 do 12:00. Preostali čas naj bo strogo rezerviran za počitek in družino. Svoj s.p. jemljite kot resno službo z urnikom, ne kot hobi, ki ga opravljate, ko vam je dolgčas.
- Ločevanje naprav in virtualnega prostora: Če je le mogoče, ne opravljajte popoldanskega dela na službenem prenosniku vašega delodajalca. Ne samo da je to lahko kršitev internih pravil podjetja, temveč vam preprečuje miselni odklop. Imejte ločen osebni računalnik in jasno ločite mape, e-poštne predale in dokumente.
- Komuniciranje rokov: Vašim popoldanskim strankam morate jasno komunicirati, da storitev opravljate kot dopolnilno dejavnost. Povejte jim, da boste na njihova e-sporočila odgovarjali po 16. uri. Če boste strankam vnaprej postavili realna pričakovanja, bodo ti to spoštovali, vi pa ne boste pod stresom, ko vam bo telefon zvonil med pomembnim dopoldanskim sestankom v redni službi.
Iskanje prvih strank in testiranje trga z minimalnim tveganjem
Najlepša lastnost popoldanskega s.p.-ja je, da vam omogoča naslednji “luksuz”: pravico do izbire. Ker vaš primarni dohodek prihaja iz vaše redne službe, vam ni treba sprejeti vsakega slabo plačanega projekta. Imate moč, da stranki postavite svojo ceno, in če se s to ne strinja, projekt brez stresa zavrnete.
To je tudi idealen čas za testiranje. Z objavo svojega urejenega profila in pa portfelja na naši platformi lahko preverite, kakšno je dejansko povpraševanje po vašem znanju. Lahko eksperimentirate z različnimi vrstami storitev, dvigujete svoje cene in gradite bazo zvestih strank. V tej fazi je vaš glavni cilj grajenje vrhunskega portfelja in zbiranje dobrih referenc, ki vam bodo v prihodnosti omogočile pridobivanje še večjih in donosnejših projektov.
Kdaj je pravi čas za prehod v polno podjetništvo?
Za nekatere ostane popoldanski s.p. trajna izbira za dodaten zaslužek. Za mnoge druge pa je to le odskočna deska. Ampak, kako veste, da ste pripravljeni pustiti redno službo?
Svetujemo vam uporabo sledečega pravila “šestih mesecev”: Ko vaši prihodki iz popoldanskega s.p.-ja vsaj šest mesecev zaporedoma dosegajo (ali presegajo) vašo redno neto plačo, ste finančno dokazali, da je vaš poslovni model vzdržen. Hkrati boste verjetno prišli do točke, ko boste morali nove stranke zavračati, ker vam bo preprosto zmanjkalo časa. Ko spoznate, da vas redna služba dejansko ovira pri zaslužku in rasti, je nastopil pravi trenutek za pogumen skok v polni s.p.
Popoldanski s.p. je nedvomno najboljši in najvarnejši poligon za urjenje vaših podjetniških veščin. Zahteva veliko discipline in odrekanja v prostem času, a vam hkrati prinaša neprecenljive izkušnje, dodatno finančno varnost in občutek popolne samostojnosti. Mi smo tukaj, da vas podpremo pri vsakem koraku te vznemirljive poti in vas povežemo z najboljšimi naročniki na trgu. Preverite trenutno odprta delovna mesta na naši platformi.
Seveda pa ob vstopu na trg svobodnjakov vsi trčijo ob isto, dokaj neprijetno vprašanje. V našem naslednjem članku iz te serije se bomo zato poglobili v psihologijo in matematiko prodaje. Podrobno bomo obdelali temo, kako določiti ceno svojega dela kot samostojni podjetnik. Odkrili boste, zakaj urne postavke niso vedno najboljša izbira ter kako se uspešno in suvereno pogajati z naročniki, ne da bi se pri tem podcenjevali.
Ali lahko odprem popoldanski s.p., če sem v redni službi zaposlen le za krajši delovni čas (npr. 20 ur tedensko)?
Ne, to po trenutni zakonodaji ni mogoče. Pogoj za odprtje popoldanskega s.p.-ja (samostojnega podjetnika z nižjimi prispevki) je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas (to je 40 ur na teden). Če ste zaposleni za krajši delovni čas, lahko sicer odprete s.p., vendar boste morali preostanek prispevkov do polnega delovnega časa (za preostalih 20 ur) doplačevati sami sorazmerno prek svojega podjetja.
Kaj se zgodi z mojim popoldanskim s.p.-jem, če nepričakovano izgubim redno službo?
Vaš status samostojnega podjetnika se ne ukine avtomatsko, se pa spremeni njegova obravnava. Ker vam delodajalec ne plačuje več prispevkov za polni delovni čas, se vaš popoldanski s.p. po zakonu takoj in samodejno pretvori v “polni” oziroma redni s.p. To pomeni, da boste morali od naslednjega meseca dalje sami plačevati polne socialne prispevke (okoli 650 evrov). V takšni situaciji imate dve možnosti: obdržite polni s.p. in se posvetite izključno podjetništvu, ali pa dejavnost začasno zaprete in se prijavite na Zavod za zaposlovanje.
Ali moram kot normirani popoldanski s.p. izdajati račune in imeti ločen bančni račun?
Da. Za vsako opravljeno storitev ali prodano blago morate stranki obvezno izdati uraden račun, ki ustreza zakonskim določilom. Poleg tega zakonodaja v Sloveniji zahteva, da imate za poslovne namene odprt ločen transakcijski račun, ki mora biti prijavljen na FURS-u. To pomeni, da poslovanja ne smete voditi prek svojega osebnega bančnega računa, kamor prejemate plačo iz redne službe.
Ali si lahko kot popoldanski s.p. izplačujem “plačo” ali si povrnem stroške malice in prevoza?
Kot samostojni podjetnik (tako redni kot popoldanski) niste “zaposleni” v svojem podjetju, zato si ne izplačujete plače v klasičnem smislu. Ves denar, ki ostane na vašem poslovnem računu po plačilu prispevkov in davkov, je vaš in z njim prosto razpolagate. Prav tako si v sistemu normiranih stroškov (normirani s.p.) ne morete posebej uveljavljati oziroma izplačevati neobdavčenih povračil za prehrano in prevoz, saj država predvideva, da so vsi ti stroški že zajeti v tistih 80 % (ali ustreznem odstotku) priznanih pavšalnih odhodkov.
