Dobrodošli v naši popolnoma novi seriji člankov! V preteklih tednih smo vas uspešno vodili skozi pripravo življenjepisa, učenje digitalnih veščin in organizacijo dela na daljavo. Vse to znanje je bilo primarno usmerjeno v iskanje klasične, redne zaposlitve. Vendar pa naša platforma ni namenjena le iskalcem tradicionalnih služb, temveč aktivno povezuje tudi neodvisne strokovnjake in naročnike projektov. Zato je čas, da odpremo novo, izjemno aktualno poglavje in odgovoriti na vprašanje: “Ali želim postati samostojni podjetnik?”.
V zadnjih letih opažamo, da se trg dela korenito spreminja. Vse več posameznikov razmišlja o tem, da bi zapustili varno zavetje osemurnega delovnika in svoje znanje začeli tržiti samostojno. Obljuba o popolni svobodi, delu z različnih koncev sveta in neomejenih zaslužkih je izjemno privlačna. A v našem uredništvu se zavedamo, da ima ta svoboda tudi svojo ceno, o kateri se na družbenih omrežjih premalo govori.
Da bi se izognili dragim napakam, smo za vas pripravili izčrpen in iskren vodič, da vam pomagamo pri odločitvi, ali je biti samostojni podjetnik res najprimernejša izbira. Podrobno bomo razčlenili ključne razlike med redno zaposlitvijo in statusom samostojnega podjetnika, pregledali davčne pasti ter vam pomagali ugotoviti, ali ste zares pripravljeni na ta velik karierni preskok.
Varnost proti svobodi: Dva popolnoma različna miselna svetova
Preden se poglobimo v številke, moramo razumeti psihološko razliko med obema oblikama dela. Gre za dve popolnoma različni miselnosti, ki ustrezata različnim tipom osebnosti.
Pri redni zaposlitvi je vaša glavna valuta varnost in predvidljivost. Vsak mesec, na točno določen dan, na vaš bančni račun priroma plača, ne glede na to, ali je imelo podjetje tisti mesec rekordno prodajo ali pa je poslovalo nekoliko slabše. Vaš delovni čas je določen (običajno od osmih do štirih), po koncu delovnega dne pa lahko računalnik ugasnete in se posvetite družini. Imate plačan letni dopust, plačano bolniško odsotnost in prejmete regres. Vaša edina naloga je, da dobro opravljate svoje delo.
Na drugi strani je s.p. (samostojni podjetnik) sinonim za absolutno svobodo, ki pa prinaša absolutno odgovornost. Vi ste svoj lasten šef. Sami določate, s katerimi strankami boste delali, ob kateri uri boste vstali in po kakšni urni postavki boste vrednotili svoje znanje. Nimate zgornje meje zaslužka; če delate več in pametneje, tudi zaslužite več. Vendar pa ta svoboda pomeni, da ob koncu meseca ni zagotovljene plače. Če zbolite in ostanete v postelji teden dni, za ta teden ne boste prejeli nobenega plačila.
Letni dopust ni le neplačan, ampak vas dejansko stane, saj morate tudi med dopustom državi plačevati obvezne prispevke. V svetu podjetništva morate biti pripravljeni na “finančne vlake smrti” – mesece, ko zaslužite trikratnik običajne plače, in mesece, ko komaj pokrijete osnovne stroške. Samostojni podjetnik prav tako sam skrbi za pridobivanje svojih projektov in strank.
Davčni vidik in mesečne obveznosti: Resnica o “bruto” zneskih
Najpogostejša napaka, ki jo opažamo mi, je nepravilno razumevanje financ. Ko zaposleni z neto plačo 1.500€ vidi, da lahko kot samostojni podjetnik (tudi “freelancer”) za en projekt stranki izstavi račun za 3.000€, pogosto pomisli, da bo s tem obogatel čez noč. A razlika med izstavljenim računom (bruto prejemkom) in denarjem, ki vam dejansko ostane v žepu, je v podjetništvu ključna.
Pri redni zaposlitvi vse davke in prispevke za vas odvaja delodajalec. Kot samostojni podjetnik pa to postane vaša obveznost. V Sloveniji se večina svobodnjakov oziroma “freelancerjev” odloči za tako imenovani normirani s.p. (sistem, kjer se stroški priznajo v pavšalnem odstotku). Zato vam predstavljamo ključne finančne obveznosti, s katerimi se boste srečali:
- Socialni prispevki: Ne glede na to, ali v določenem mesecu zaslužite 5.000€ ali pa natanko 0€, morate državi vsak mesec do 20. v mesecu nakazati obvezne prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje (ti za polni s.p. znašajo približno 650€ in se letno usklajujejo). Ta fiksni strošek je pogosto največje breme za podjetnike začetnike (država sicer ponuja olajšave glede prispevkov za pri dve leti, in sicer: prvih 12 mesecev plačujete le 50% obveznega prispevka za PIZ. Naslednjih 12 mesecev (od 13. do 24. meseca) pa plačujete 70% obveznega prispevka za PIZ.)
- Dohodnina: Od vaših prihodkov boste morali plačati tudi davek na dohodek (dohodnino). Pri normiranem s.p.-ju se ta davek trenutno izračuna glede na višino letnih prihodkov, sistem pa vas zavezuje k plačevanju mesečnih ali trimesečnih akontacij.
- Skriti stroški poslovanja: Kot zaposleni dobite računalnik, programsko opremo in pogosto tudi telefon od podjetja. Kot samostojni podjetnik si morate vso opremo kupiti in vzdrževati sami. Plačevati morate tudi računovodjo (če si knjigovodstva ne vodite sami) ter stroške bančnega računa za poslovne namene.
Preverite sami sebe: Ali ste zares pripravljeni na samostojno pot?
Ker ne želimo, da se v podjetniške vode podate nepripravljeni in nato obupate ob prvi oviri, smo za vas pripravili tri ključne teste, ki jih morate opraviti, preden šefu na mizo položite odpoved:
- Test finančne rezerve: Nikoli ne odpirajte polnega s.p.-ja, če na varčevalnem računu nimate prihranjenega denarja za vsaj tri do šest mesecev osnovnih življenjskih stroškov (vključno s plačilom prispevkov). V prvih mesecih iskanja strank bodo vaši prihodki verjetno nizki, finančna rezerva pa vas bo rešila pred tem, da bi morali iz obupa sprejemati slabo plačane projekte.
- Test več vlog: Ali uživate le v svojem strokovnem delu (npr. pisanju kode, oblikovanju ali prevajanju)? Kot samostojni podjetnik boste to delo opravljali le približno 50% svojega časa. Preostanek časa boste opravljali delo drugih vlog: postali boste direktor prodaje (iskanje strank), marketing manager (promocija samega sebe), računovodja in izterjevalec (ko vam stranka ne plača računa) ter administrator. Če teh vlog ne prenesete, bo samostojna pot za vas izjemno naporna.
- Test prvih strank: Imate že potrjen trg za vaše storitve? Najslabša strategija je, da najprej odprete podjetje in šele nato začnete razmišljati, komu boste prodajali svoje storitve ali blago. Preden skočite v podjetniške vode, morate imeti dogovor z vsaj eno ali dvema resnima strankama, ki bosta pokrili vaše začetne fiksne stroške.
Popoldanski s.p.: Najboljše iz obeh svetov
Če ste ob branju zgornjih opozoril nekoliko prestrašeni, naj vas vsaj malo pomirimo. Ne rabite izbrati med popolno varnostjo in popolnim tveganjem. V Sloveniji obstaja fantastična vmesna možnost – popoldanski s.p. (pogovorni izraz, ki označuje poseben tip samostojnega podjetnika).
Če ste že zaposleni za polni delovni čas (40 ur tedensko), so vaši prispevki za socialno varnost že plačani. Ob redni službi lahko odprete popoldanski s.p., pri katerem so vaši fiksni mesečni prispevki neprimerno nižji (okoli 90 €). To vam omogoča, da v popoldanskem času popolnoma legalno delate, ustvarjate lastno bazo strank, gradite portfelj in preizkušate svoje podjetniške ideje. Ko pa vaši popoldanski dohodki stabilno presežejo vašo redno plačo, je prehod na “polni” s.p. povsem logičen in predvsem varen korak.
Torej, redna zaposlitev ali samostojni podjetnik? Odločitev med redno zaposlitvijo in samostojno potjo ni odločitev med tem, kaj je prav in kaj narobe, temveč izključno odločitev o tem, kakšen življenjski slog vam trenutno najbolj ustreza. Na naši platformi smo ponosni, da vam lahko ponudimo oboje – tako stabilne zaposlitve pri vrhunskih delodajalcih kot tudi vznemirljive “freelance” projekte za tiste, ki si želite neodvisnosti.
Prav tej vmesni poti, ki smo jo na koncu le na kratko omenili, pa se bomo posvetili prihodnji teden. V drugem članku naše nove serije bomo podrobno obdelali popoldanski s.p. kot vašo odskočno desko. Naučili vas bomo, kako uskladiti redno službo z dodatnimi projekti, kako paziti na konkurenčno prepoved (konkurenčna klavzula) in kako postopoma zgraditi svoj mini imperij brez tveganja.
Ali se lahko s stranko dogovorim za “redno delo” preko mojega s.p.-ja, namesto da bi me zaposlili?
Morate biti izjemno previdni, saj lahko to privede do t.i. elementov delovnega razmerja oziroma prikritega zaposlovanja, kar inšpekcija strogo kaznuje. Če kot s.p. delate polni delovni čas (40 ur na teden) izključno za eno podjetje, uporabljate njihovo opremo (računalnik, mizo), ste vezani na njihov delovni čas in vam dodeljujejo naloge znotraj njihove hierarhije, se to zakonsko obravnava kot redno delovno razmerje. Zato mora biti sodelovanje preko s.p. vedno zasnovano projektno in obdržati morate samostojnost pri organizaciji svojega dela.
Kakšne so moje pravice do bolniške odsotnosti, če sem samostojni podjetnik?
Kot samostojni podjetnik ste za prvih 30 delovnih dni bolniške odsotnosti finančno prepuščeni sami sebi, kar pomeni, da za ta čas ne prejmete nobenega nadomestila s strani države, prispevke pa morate še vedno plačati. Šele od 31. delovnega dne dalje stroške nadomestila in prispevkov prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zato je finančna rezerva za samostojne podjetnike absolutno nujna.
Imam idejo za storitev in bi rad odprl s.p. Ali za odprtje potrebujem osnovni kapital tako kot pri d.o.o.-ju?
Ne. Ena največjih prednosti odprtja statusa samostojnega podjetnika je, da za razliko od družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), kjer ob ustanovitvi potrebujete 7.500 € osnovnega kapitala, pri s.p.-ju ustanovnega kapitala ne potrebujete. Sam postopek registracije na točki SPOT je brezplačen in izjemno hiter. Kljub temu pa kot s.p. za poslovanje odgovarjate z vsem svojim osebnim premoženjem, zato je preudarnost na mestu.
Kako status samostojnega podjetnika vpliva na pridobitev bančnega kredita (npr. za stanovanje)?
To je izjemno pomemben vidik, na katerega podjetniki začetniki pogosto pozabijo. Banke na samostojne podjetnike (še posebej na tiste z normiranimi stroški) običajno gledajo kot na bolj tvegane stranke v primerjavi z redno zaposlenimi za nedoločen čas. Za odobritev stanovanjskega ali večjega gotovinskega kredita boste na banki večinoma potrebovali vsaj eno do dve leti neprekinjenega in uspešnega poslovanja ter pozitivne bilance. Če v bližnji prihodnosti načrtujete večji nakup nepremičnine, vam močno svetujemo, da kreditno sposobnost izkoristite in uredite še v času varne redne zaposlitve, preden odprete svoj s.p.
Kaj pa, če mi na samostojni poti ne uspe? Ali je s.p. težko zapreti?
Nikakor ne. Strah, da boste z odprtjem s.p.-ja ostali ujeti v tem statusu, je popolnoma odveč. Zaprtje samostojnega podjetnika je, enako kot odprtje, hiter, enostaven in brezplačen postopek, ki ga lahko uredite na točki SPOT (osebno ali prek spleta z digitalnim potrdilom) v nekaj dneh. Če ugotovite, da podjetništvo ni za vas, lahko dejavnost preprosto zaprete in se vrnete v redno zaposlitev. Še več – opažamo, da številni delodajalci izjemno cenijo kandidate z izkušnjo podjetništva, saj to dokazuje vašo proaktivnost, razumevanje širše poslovne slike in sposobnost samostojne organizacije časa.
